Za naravo LinZe
Obnovljivi viri energije
Za prihodnost potrebujemo energijo. Takšno, ki ne deluje destruktivno na okolje, v katerem živimo. Lasnosti Zemlje so poskrbele, da imamo energijo sonca, v različnih oblikah, porazdeljeno po celem planetu, zato ne vidimo razloga, da to energijo centraliziramo v velike energetske projekte, samo zato, da jo nato spet razporedimo tja, kjer jo potrebujemo. Decentralizirana proizvodnja energije je iz stališča racionalnosti boljša metoda. A proizvodnja energije tam, kjer jo potrebujemo, sama ni dovolj za sodobno energetsko potrošnjo. Pomembno je tudi, da imamo energijo na razpolago takrat, ko jo potrebujemo. Z težavnim skladiščenjem in racionalno uporabo energije se bomo pri LinZeRo ukvarjali v naslednjih projektih, a prvo moramo poskrbeti za proizvodnjo energije. To področje raziskav in razvoja smo poimenovali zelene energije (Ze), kot uvod v boljšo prihodnost.
Brez zelene energije si ne moremo predstavljati stabilne prihodnosti in ker je težko primerjati prednosti in slabosti posameznih tehnologij za pridobivanje električne energije, smo izbrali tisto, ki je najbolj predstavljiva in dostopna vsem – vetrne elektrarne. Odvzeli smo večino slabosti te tehnologije in s pomočjo Lin0 dodali še univerzalnost. Predstavljamo vam vetrne turbine ZeT.
Veter
Zakaj veter? Ker ob vedno večjem učinku sonca, s pomočjo toplogrednih plinov, pričakujemo vedno večje temperaturne razlike, ki so pogoj za nastanek vetra. Ker zaradi površja Zemlje (70% voda) pričakujemo vse več oblačnega vremena. Ker smatramo, da je panoga vetrnih elektrarn tehnološko ena najbolj zanemarjenih v zadnjih 100-ih letih.
Prvo vprašanje, ki si ga zastavimo pred raziskavami je: “Kaj lahko izboljšamo?” A, ker je odgovor vedno: “Vse!”, se osredotočimo na tiste stvari, ki prinašajo največ dodane vrednosti. Pri vetrnih elektrarnah je ena takih stvari prav gotovo akumulacija zračnih tokov. To potrjujejo tudi vse energijske enačbe, kjer potencialna moč raste linearno z maso in eksponentno z hitrostjo medija (v našem primeru – zrak). Prevod iz fizike nam pove, da je hitrost vetra bolj pomembna, kot pa velikost turbine. Newton je tako določil velikost turbine. Na pravo pot pa nam je pomagal tudi Betz, ki je z svojimi raziskavami pokazal problematiko zasičenja zračnih tokov. Da je uporaba deflektorjev in laminatorjev oz. usmerjevalcev vetra smiselna je potrdila tudi CFD analiza.
CFD analiza ZeT
Vetrne turbine LinZeRo – ZeT
Uporabljeni materiali so pazljivo izbrani za najboljši izkoristek, trajnost in zanesljivost. Tehnologija vertikalnih vetrnih turbin pa za uporabnost v vseh pogojih, tudi naseljenih območjih, saj so praktično neslišne, brez rotirajoče sence, prijazne do ptic, sprejemajo veter z vseh strani in delujejo v širokem razponu hitrosti vetra (1m/s do 40 m/s). Je brez prenosa za povečanje hitrosti vrtljajev, saj nam elektronika za krmiljenje omogoča odlične karakteristike generatorja.
Turbulentno okolje, hitre spremembe smeri vetra in sunki vetra so glavne karakteristike vetrnih razmer na območju Slovenije, še posebej Slovenskih goric oz. na lokaciji, kjer se vrti prvi ZeT prototip. Zato smo izbrali vertikalne vetrne turbine, ki imajo veliko prednosti pred klasičnimi vetrnicami oz. horizontalnimi turbinami.
Prednosti in lastnosti ZeT
Glavni problem vertikalnih turbin je zrak, ki se vrtinči (turbulenca) in s tem zavre krila na nasprotni strani ter tako zmanjša skupni izkoristek. Naša konstrukcija nima teh problemov, saj preusmerja veter v vorteks in ustvarja sesalni efekt na straneh, ki niso izpostavljene vetru, tako poveča količino efektivnega zraka in posledično moč turbine.
Spiralna komponenta nagnjenih kril dodatno preprečuje vibracije, zmanjša hrup in porazdeli osno obremenitev, saj razporedi sile preko celotnega oboda osi. Glavni namen spiralne konstrukcije je torej preusmerjanje vetra v spiralno kroženje, vrtinčenje oz. ustvarjanje vorteksa, ki črpa in potiska zrak v smeri proti vrhu. Vrtinčenje izvaja dodatni pritisk in tako povečuje efektivni presek oz. površino krila. Hitre spremembe smeri vetra tako ne povzročajo problematike, ki najbolj zmanjša učinkovitost konkurenčnih turbin. Za odpravo teh težav se konkurenca poslužuje zelo visokih stebrov, saj je v višini veter bolj konstanten, brez sunkov in spreminjanja smeri (laminarni tok).
Deflektorji oz. usmerjevalniki vetra poskrbijo za povečanje hitrosti zraka in ga brez turbulenc usmerijo na krila turbine, kar še dodatno zmanjšuje vibracije in povečuje učinkovitost.
CFD analiza je pokazala naslednje pričakovane velikosti turbin brez deflektorjev (nominalna moč vetrne turbine pri 10 m/s):
Za primere zelo močnih vetrov bodo vse vetrne turbine imele avtomatsko zapiranje deflektorjev. S tem bomo uravnavali moč turbine in jo lahko v slučaju neurja popolnoma zaprli, tako da bo vetru predstavljala oviro v obliki togega stebra, kar zagotavlja še dodatno varnost na lokacijah z burjo in vetrnimi sunki preko 200 km/h.
Dodatna prednost naših vetrnih turbin je ta, da ne motijo enakomernost pretoka vetra skozi polje vetrnih elektrarn, saj usmerjajo turbulence navzgor, iznad vplivnega območja ostalih turbin.
Generator ZeG
Zaradi pomankanja primernih generatorjev na trgu, smo se odločili napraviti trifazni generator brez železnega jedra. Ker nima tako imenovanega rasterskega momenta, se lahko turbina vrti tudi takrat, ko še ne čutimo vetra . Sestavljen je iz vrhunskih materialov in z inovativno konstrukcijo, ki mu omogoča nadgradnjo do moči 36 kW. Tako smo dobili naslednje prednosti pred konkurenco:
⦁ Ponovljivost delov, malo različnih sestavnih delov,
⦁ nadgradnja (steking, nakladanje), lahko sestavljanje,
⦁ enostavna proizvodnja delov (preprosta izdelava), omogoča preciznost izdelave,
⦁ termična usklajenost med statorjem in rotorjem,
⦁ sklenjen magnetni tok, koncentracija magnetnega polja brez železnega jedra,
⦁ brez cogginga (samodržni navor, rasterski moment), brez ščetk,
⦁ lahki materiali omogočajo hitre pospeške in ustavitev generatorja,
⦁ prilagoditev števila navojev tuljav,
⦁ vodno hlajenje, …
… Zaradi majhne razdalje med rotorjem in statorjem dobimo močno magnetno polje in možnost pridobivanja energije pri najnižjih obratih. Odsotnost železnih jeder omogoča minimalni startni moment. Laminirano navitje preprečuje izgube zaradi skin efekta. Tesni stik med statorjem in hlajenim obodom generatorja omogoča dober odvod toplote. Izbrani materiali zagotavljajo brezskrbno uporabo tudi pri višjih obratih. Ugreznjena (koaksialna) konstrukcija ležajev omogoča planarno, ploščato izvedbo. Efektivna širina premera osi je večja od 10 cm kar omogoča zelo togo konstrukcijo rotorskega bloka in s tem uporabo močnih magnetov in malih zračnih rež. Usklajenost temperaturnega koeficienta omogoča sinhrono, usklajeno raztezanje med rotorjem in statorjem in ne povzroča spremembe zračne reže med njima, zato ni sprememb delovanja pri višjih temperaturah. Trifazni sistem lahko s to konstrukcijo prosto razširjamo v več faznega (4, 5, 6,…faz).
Skupni rezultat je široko območje števila obratov, prosta izbira števila faz, visoke delovne temperature, večja moč za manjši volumen, nizki startni moment, hitro ustavljanje in zagon generatorja, visoke impulzne obremenitve (kratko-časovne preobremenitve), ekstremno široko področje delovne moči, visoka obremenljivost tudi pri nizkih obratih ter dolga življenjska doba.
Krmilna elektronika ZeE
Tehnologija Lin0 omogoča inteligentni nadzor in krmiljenje treh komponent sistema:
⦁ sprememba geometrije (aerodinamičnih lastnosti) turbine
⦁ krmiljenje energetske črpalke (elektronika generatorja)
⦁ nadzor senzorjev na turbini in akumulatorju
Vsi so med sabo soodvisni in predstavljajo hierarhični sistem, upravljan z refleksno inteligenco, ki vse spremenljivke nastavlja za najboljšo energetsko učinkovitost. Za pomoč krmilni elektroniki ZeE je ZeT opremljena z anemometrom (hitrost vetra), merilcem smeri vetra, temperaturnim senzorjem in merilcem vlage. Za razliko od drugih sistemov nam ta omogoča konstantno optimalne pogoje v celotnem delovnem obsegu turbine (od 1 obrat/min do 1000 o/min).
ZeE polni akumulatorski sklop z kratkimi visoko-tokovnimi impulzi, kjer regulacijski sistem prilagaja pogostost ter širino teh impulzov stanju napolnjenosti akumulatorja in vetrovnim pogojem. Vse skupaj omogoča stabilnejše delovne pogoje razsmerniku oz. inverterju ter mu podaljšuje življenjsko dobo. Tega lahko opremimo tudi z priklopom na omrežje ali z avtomatskim vklopom omrežne elektrike, ko vetrne razmere ne nudijo dovolj energije za samooskrbo oz. za nemoteno oskrbo vaših energetskih potreb.
Krmilna elektronika vsebuje tudi komunikacijski kanal, ki poskrbi za natančno spremljanje učinkovitosti vetrne turbine.
